Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko so nam med uro predmeta Oblikovanje tekstilij 1 sporočili, da bo treba iti domov, saj so začeli veljati ukrepi v zvezi s koronavirusom in okužbo covid-19. Na ta dan smo ravno razdeljevali male prenosne statve za ročno tkanje in dobila jih je le ena skupina študentov, druga skupina, ki bi statve prevzela naslednji dan, je ostala brez teh do konca šolskega leta.
Učilnice in studii so se prestavili za domače stene, računalniški ekran je postal okno v svet. Delo je začelo potekati precej drugače in tako mentorji kot študenti smo potrebovali kak teden dni, da smo se prilagodili na novo delovno okolje in ritem. Prosti čas se je prepletal z delom, varstvo otrok in skrb za (stare) starše ali druge družinske člane sta se prepletali s službo in študijem, meje so bile tako rekoč zabrisane.
Ob spremembi načina dela se je bilo treba znajti tudi na področju uporabe materialov in tehnik oblikovanja tekstilij, ki se jih študenti poslužujejo tekom procesa razvoja projekta. Ta izbira, ki je na fakulteti tako samoumevna, v pestrosti različnih strojev, naprav in orodji ter s fizično prisotnostjo mentorjev in sodelavcev, je postala precej okrnjena. V pomanjkanju izbir so študenti najprej začutili nemoč.
Vendar pa je ta drugačna situacija porodila nove kreativne ideje, nesvoboda je na nek način začela osvobajati. Študenti so postali bolj iznajdljivi in samoiniciativni, sami so na različne načine ustvarili orodja za oblikovanje tekstilij. Lesene prenosne statve je zamenjala stiroporna plošča z bucikami na zgornji in spodnji stranici, fino prejo za tkanje pa babičina volnena preja za pletenje ali narezana polivinilna vrečka. Paradoksalno se je z omejenostjo kreativnost še bolj razvijala, porabile so se surovine in materiali, ki so jih študenti našli doma v hiši, na vrtu ali v bližnjem gozdu, saj so bile trgovine zaprte.
Nove ideje so se hitro stopnjevale, se preoblikovale in postajale kvalitetne zasnove za izvedbo projektov. Ob tem so imeli nekateri študenti srečo, da so jim z znanji in spodbudami ter neposrednim zanimanjem za ročno delo pomagale tudi njihove družine. Ob delu in druženju so pridobili »stara« znanja starejših družinskih članov, ki so nekoč, v obdobju počasnejšega ritma življenja, znali združiti prijetno s koristnim ter tako šivali, kvačkali, vezli, tkali in pletli, zraven pa si pripovedovali marsikaj.
V vseh delih pa se je v tem pandemičnem obdobju kljub »starodavnim« ročnim tehnikam oblikovanja tekstilij neizprosno zrcalil zeitgeist. Občutki in vplivi trenutnega stanja so bili edina iskrena vsebina, prežeta z melanholijo po nedavnih časih, nostalgičnimi spomini iz otroštva ter vsemi prevpraševanji o prihodnosti.
V študentskih delih so začele odzvanjati drugačne zgodbe, zelo osebnoizpovedne. Ob omejenosti gibanja in potovanja po državi se je začelo raziskovanje domačega okolja. Gibanje in fizična aktivnost, sploh v naravi, je botrovala k še boljšemu razvoju idej in razmišljanju z drugačne perspektive. Študenti so ugotovili, da ne potrebujejo na novo kupljenih materialov, da jih precej lahko najdejo tudi na sprehodu ali med brskanjem po podstrešju, v kleteh in omarah.
V svoje projekte so začeli upeljevati pojem trajnosti in recikliranja. Izkušnja izolacije jih je naredila še bolj razmišljujoče, saj so preizkusili, kaj zares potrebujejo v življenju, kaj je lahko dovolj. Med našimi študenti in mlado tekstilno umetnico Erin McQuarrie (1), odkrito s strani slovite Lidewij Edelkoort (2), lahko potegnemo sorodno vzporednico. V letni reviji Talking Textiles (3) iz leta 2021 je opisano, kako se je Erin v svojem majhnem stanovanju v New Yorku, v času lockdowna, spopadala z osamljenostjo in na novo izumljala ročno tkanje, od samega pripomočka, torej ročnih statev, do materiala in končnega izdelka.
Bolj ko je preživljala težke čase med izolacijo, močnejša je bila njena želja po ustvarjanju. Šok pandemije je nekako spodbudil njeno ustvarjalnost in jo prisilil v ponovno rojstvo le-te. Z občutki svobode in navdušenja je oblikovala improvizirani prestol za tkanje, ki je nastal z ovijanjem, pretkanjem in kolažiranjem odpadnega tekstila (4). Erin je tako ustvarila ultimativni tkalski objekt – tkalski prestol, ki je postal pojem njene kreativne svobode v pandemičnem obdobju izolacije.
Dela naših študentov pa so s svojimi zgodbami močno zaznamovala prvi Bienale tekstilne umetnosti – BIEN 2021 (5) in napovedala spremembe v razmišljanju o trajnosti, dediščini in ohranjanju (6) – trojici besed, ki jih je v uvodniku prvega kataloga Bienala tekstilne umetnosti zapisala kreativna vodja in producentka bienala ter umetniška vodja Zavoda Carnica, Zala Orel, in ki so hkrati vodilo bienala.
OPOMBE:
1. Erin McQuarrie je škotska umetnica in raziskovalka, ki raziskuje potencial tekstilnih tehnik in materialov za ustvarjanje prostora za novo raziskovanje in pripovedovanje zgodb. Njeno delo je dostopno na: https://www.erinmcquarrie.com/
2. Lidewij Edelkoort je svetovno priznana napovedovalka trendov. Več o njej in njenih tekstih o trendih, oblikovanju pa tudi vlogi rokodelstva v sodobnem času si lahko preberemo na njeni socialnomedijski platformi: http://www.edelkoort.com/trendtablet/
3. Talking Textiles je letna tiskana revija newyorškega meseca tekstilij (New York Textile Month), dostopno na: https://talkingtextilesmag.com/about
4. Edelkoort, Lidewij, Erin's errands, letna edicija revije Talking Textiles, 6. številka, v okviru 6. newyorškega meseca tekstilij (New York Textile Month), september 2021, dostopno na: https://www.edelkoort.com/shopping/sample-product/talking-textiles-6/
5. Bienale tekstilne umetnosti – BIEN je prostor, kjer BIEN-ovi umetniki in kuratorji s pomočjo tekstila in zaradi tekstila razmišljajo o trajnosti, dediščini in ohranjanju. Združujejo se v projektih, ki ozaveščajo o krožnem gospodarstvu, kulturni dediščini in okoljskih vprašanjih, dostopno na: https://layer.si/bien/
6. Orel, Zala, Trajnost tekstila, katalog Bienala tekstilne umetnosti, Layerjeva založba, Kranj, str. 7–8
LITERATURA:
1. Edelkoort, Lidewij, Erin's errands, Talking Textiles, Lidewij Edelkoort, številka 6, oktober 2021
2. BIEN 2021 – Bienale tekstilne umetnosti, katalog, Layerjeva založba, Kranj, maj 2021