Čeprav je sodobno oblikovanje v človeški zgodovini mlada stroka in sega v začetek industrijske revolucije, je prešlo že mnogo faz razvoja – od izdelave prvih serijskih izdelkov pa vse do virtualnega oblikovanja.
Oblikovanje je osvojilo občutek za funkcijo, dekoracijo, obliko, material in barvo, pa tudi za ime, logotip in blagovno znamko. Izdelki se proizvajajo in prodajajo na globalnem trgu, ki izgleda kot svet neskončnih možnosti in vedno novih, še boljših izdelkov.
Oblikovanje 'novega' je ekspanziralo in postalo nenasitno predvsem v zadnjih desetletjih. Človek je svet napolnil z izdelki, ki ponujajo nova in nova doživetja, vendar velikokrat brez prave vsebine in značaja. Svetovno priznana napovedovalka trendov Lidewij Edelkoort (1) pravi, da danes bolj kot kdajkoli poprej oblikovanje potrebuje refleksijo – ponoven razmislek o (ne)smislu oblikovanja, v ta razmislek pa moramo vključiti tudi človečnost.
Zanjo obrt in ročno narejeni izdelki predstavljajo možne alternative, h katerim se v svojem kreativnem procesu vračajo mnogi oblikovalci in umetniki (2).Edelkoortova je zgornje besede zapisala leta 2014, kar nekaj let pred pandemijo covid-19. Vse večja uporaba digitalnih medijev, virtualnega fantazijskega sveta ter umetne inteligence, ki je v času pandemije eksponentno narasla, je po drugi strani sprožila revolucijo taktilnega, potrebo po ročnem delu ter oživitvi izkušnje oblike in volumna preko fizičnega dotika – občutljivega mehanizma zaznave sveta skozi naše roke.Popularizacija 'novega vala' ročnega dela se je v ZDA začela že leta 1994. Dandanes predstavlja t. i. 'indie craft scene' (3) svojevrstno mešanico tradicionalnih tehnik ročnega dela, punkovske kulture, DIY (4) etosa, moderne estetike, politike, feminizma in umetnosti. Gibanje, ki je postalo globalno, je v svojem bistvu močno povezano s skupnostjo – tako lokalno ali povezano preko svetovnega spleta –, ki velikokrat sproža nove ekonomske odnose in način življenja, osnovan na kreativnosti in mreženju. Andrew Wagner zapiše, da rokodelstvo ne govori samo o načinu izdelave ter kvaliteti časa in truda vloženega v nastanek izdelka, ampak ima lahko tudi politični glas (Wagner, 2008, 3).
Ročno delo, njegova ponovna kvaliteta je bila dvignjena in prepoznana v zadnjih dvajsetih letih tudi zaradi kopice t. i. 'Slow' (počasen) gibanj, iz katerih je izšlo tudi Slow design gibanje, katerega termin je prvič zapisal Alistair Fuad-Luke leta 2002.
Gibanje je obravnavalo holističen pristop k oblikovanju in se je – tako kot se je v zgodovini oblikovanja že mnogokrat poprej – zavzemalo za proces dela, ki vzame v obzir dobro človeka, družbe in okolja. Gibanje pa se je poleg izdelovanja fizičnih izdelkov preselilo tudi na nematerialno oblikovanje – oblikovanje procesov, storitev, izkušenj, organizacij in gre dandanes naprej v polje dematerializacije.
Svetovna recesija leta 2008 je med drugim prinesla ponovno prevetritev vrednot, procesa oblikovalskega dela in možnosti trženja izdelkov. Ti niso več pogojeni samo z naročili večjih podjetij in blagovnih znamk, ampak začenjajo nastajati izpod rok manjših oblikovalskih studiev, rokodelskih podjetij in velikokrat zrastejo iz potrebe skupnosti.
Rokodelstvo, vklučevanje procesa ročnega dela v končni izdelek, igra tu veliko vlogo. Pri oblikovalcu ni več samo del eksperimentalnega nastajanja nove ideje, ampak se le-ta integrira v samo proizvodnjo. Človeška roka dobi novo moč in postane del orodja.
Oziroma kot poetično zapiše Juhani Pallasmaa: »... kadar vešč uporabnik uporablja sekiro ali nož, o roki in orodju ne razmišlja kot o dveh različnih in ločenih entitetah; orodje je postalo del roke, spremenilo jo je v popolnoma novo vrsto organov, v orodje-roko.« (Pallasmaa, 2009,54).
Knjigo On Craftsmanship towards a new Bauhaus začne avtor Christopher Frayling s stavkom, da je rokodelstvo postalo modno med vsemi zadnjimi večjimi recesijami, zato ta termin potrebujemo v današnjem času ponovno definirati in evalvirati (Frayling, 2010, 7). Rokodelstvo, med njimi specifično tudi tekstilne ročne tehnike, postajajo (ponovno) pomembne tudi v času podnebne, migrantske, postpandemične ekonmske krize, v kateri živimo danes in v kateri si skuša nova generacija Z najti svoje mesto na Zemlji, poiskati možnosti, kako ne samo preživeti, ampak tudi kreativno soustvarjati prihodnost, ki ne izgublja stika s tradicijo.
V obdobju, ko smo bili primorani ustvarjalne pedagoške procese vodenega mentoriranja pri predmetih Oblikovanje tekstilij na prvi in drugi stopnji študija Oblikovanje tekstilij in oblačil izvajati 'na daljavo', smo bili odrezani od fizičnega stika s tekstilijo, ki je nastajala izpod rok študenta, navkljub temu pa smo bili priča novonastalemu naravnemu ritmu doma izdelane tkanine, pletiva, kvačkanine, ki spodbuja 'počasno', ročno izdelovanje, osmišlja možnosti maloserijske produkcije in ponuja nove načine promocije izdelkov.
Utrdili smo pot trajnostnemu oblikovanju, ekologiji, lokalni produkciji, vrnili smo se k naravnim materialom, ekološkim barvilom, poobdelavam ter obrtniškemu znanju in tradicionalnim tehnikam izdelave.
Kreativnost posameznika ni zamrla, nasprotno, spregledano ročno delo z nitjo, prejo, tekstilijo je postalo na novo odkrito in prepoznano, kot pogled na pokrajino, ko izstopimo iz brzečega se vozila. In nekaj od te izkušnje se je brez dvoma zapisalo v gene te 'covidne' generacije študentov. Vsaka težka izkušnja ponuja priložnosti, da prevetirmo utečene vzorce delovanja in naredimo potrebne spremembe.
OPOMBE:
1. Lidewij Edelkoort je svetovno priznana napovedovalka trendov. Več o njej in njenih tekstih o trendih, oblikovanju pa tudi vlogi rokodelstva v sodobnem času si lahko preberemo na njeni socialnomedijski platformi: http://www.edelkoort.com/trendtablet/
2. Edelkoort, Lidewij, Handmade -When Design and Craft meet, 2013, dostopno na: http://www.trendtablet.com/4810-handmade/ (26.2.2014)
3. 'Indie' je okrajšava za 'indipendant' , lahko bi zapisali tudi 'neodvisna rokodelska skupnost'.
4. DIY je angleška kratica za: Do It Yourself, slovensko naredi si sam
5. Edelkoort, Lidewij, Crafts, a matter of scale and pace, 2014, dostopno na: http://www.trendtablet.com/29499-crafts-a-matter-of-scale-and-pace/ (26.2.2014)
LITERATURA:
Levine,Faythe in Heimerl, Cortney (ur.), Handmade nation: the rise of DIY, art, craft and design, Princeton Architectural Press, 2008
Frayling, Christopher, On Craftsmanship, toward a new Bauhaus, Oberon Books London, 2012
Adamson, Glenn, The Invention of Craft, Bloomsbury, 2013
Sennett, Richard, The Craftsman, Penguin Books, 2008
Adamson, Glenn (ur.), The Craft Reader, Berg, 2010
Pallasmaa, Juhani, Misleča roka: eksistencialna in utelešena modrost v arhitekturi, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2009
Pallasmaa, Juhani, Oči kože, arhitektura in čuti, Ljubljana, 2007