Moda je pomembna sooblikovalka podobe današnjega sveta in nove realnosti, prežete s številnimi socialnimi, ekonomskimi, političnimi in ekološkimi problemi, ki kličejo po novih, bolj celovitih pristopih. V modo se vključujejo prakse in vsebine, ki odpirajo nove razsežnosti in jo usmerjajo v sooblikovanje trajnostne prihodnosti. V tej smeri se vse večji poudarek daje na možnosti, ki jih odpirajo digitalizacija, biotehnologija, elektronika in eksperimentiranje z novimi tehnologijami.
V koronskem in postkoronskem času je v ospredje stopila virtualna realnost, virtualna moda, digitalno oblikovanje in digitalno prototipiranje, ki pripomorejo k bolj trajnostnemu načinu dela, nižjim proizvodnim stroškom in časovni optimizaciji, obenem pa izboljšujejo tehnike vizualizacije in odpirajo nove kreativne možnosti. To področje je vse bolj privlačno, saj ponuja vznemirljive priložnosti, neskončne ustvarjalne možnosti in ustvarja izkušnje, ki se zdijo resnične.
Modna industrija je vsekakor pripravljena na veliko tehnološko inovacijo, ki jo ponujajo razširjena resničnost, mešana resničnost in navidezna resničnost. The Fabricant, prva digitalna modna hiša, Guccijeve virtualne superge Virtual 25, digitalni supermodel Shudu Gram, digitalne kolekcije za videoigre blagovnih znamk Balenicaga, Chanel, Gucci, Versace, Milanski digitalni teden mode, aplikacija Nike Fit, postajajo norma. Uporaba holografskih vizualizacij, ogledal za razširjeno resničnost, avatrjev, haptičnih rokavic, kot tudi uporaba umetne inteligence bo postala del mode prihodnosti.
Bliskovitost inovacij, ustvarjanj prihodnostnih vizij in prezentacij, ki jih podpirajo različna digitlana orodja, se odvija čedalje hitreje. V tem hitrem tempu pa se je treba upočasniti, postaviti vejico, kot pravi napovedovalka modnih trendov Lidewij Edelkoort: »Vejica je kot misel ali haiku; predmet, metafora ali trenutek, ki pomaga upočasniti in se osredotočiti.«
Osredotočenost in premislek nas vodita v bolj jasno sliko in celovito razumevanje, kje vse je potreben nov, drugačen pogled in pristop na obstoječe načine delovanja in vrednote. S tem premislekom se nam nehote zastavlja vprašanje, kaj pa če napredne rešitve, ki jih potrebujemo, niso v novih tehnologijah, temveč v simbiotskem odnosu z naravo, v odnosu, ki so ga skozi zgodovino oblikovale različne skupnosti po celem svetu.
Znanje o tem, kako živeti v sožitju z naravo in kako upoštevati krožnost bivanja, se manifestira tudi v novih biomaterialih, kot so na primer Piñatex iz vlaken ananasovih listov, Orange Fiber iz pomarančnih olupkov, Rain poncho iz krompirjevega škroba, ali v samorastočih materialih, kot je Biocouture, kombučino usnje oblikovalke Suzanne Lee, ali v materialu, podobnem svili – Microsilk, ki ga je podjetje Bolt Threads razvilo s postopkom biomimikrije pajkov. Sožitje z naravo mnogi raziskovalci, znanstveniki in kreativci vidijo kot osnovno vodilo v procesu nujnih planetarnih sprememb.
V tem procesu bo ključno delovanje v skladu z načeli sočutnega oblikovanja, sodelovalnih praks in odrasti. Izstopiti bo treba iz ustaljenih praks in spodbuditi inovativne in interdisciplinarne rešitve, ki bodo temeljile na etiki, empatiji ter čustveni inteligenci. Čas je, da postavimo vejico,